Iztoknet | izdelava spletnih strani

Vsak lastnik spletne strani se je že znašel pred dilemami, katero  različico naslova izbrati, da vzbudi največjo pozornost uporabnikov, v kakšni obliki in kje izpostaviti poziv k akciji,

kako strukturirati  postavitev osrednje strani, kam namestiti obrazec za zajem podatkov in kako ga oblikovati. Če je na voljo več možnosti, se takoj pojavi vprašanje, katero izbrati. Če rešitev izberemo subjektivno, brez raziskav in podatkov, pomeni, da se zanašamo le na intuicijo in izkušnje, kar pa ni ravno trdna podlaga za optimalne rezultate.
Ko se odločamo med različnimi vsebinskimi, strukturnimi in oblikovnimi rešitvami na spletni strani, se je treba zavedati, da ima lahko včasih že majhna sprememba na spletni strani že velik vpliv na celotno učinkovitost spletne strani. Googlovo brezplačno orodje za preizkušanje učinkovitosti spletne strani Website optimizer [17], ki je dostopno vsem uporabnikom, lahko po eni strani obvaruje pred marsikatero zmoto, na drugi strani pa uporabnik lahko z njim uspe optimirati spletno stran tako, da znatno izboljša konverzacijo obiskovalcev. To lahko prinese večjo prodajo, več registriranih uporabnikov, daljši čas obiskov na spletni strani in podobno.

Googlov website optimizer omogoča testiranje popolnoma različnih verzij iste spletne strani ali pa testiranje različnih elementov (npr. naslov, vsebina, slika, poziv k akciji) na isti spletni strani. Aplikacija ponuja praktično neomejen poligon za hitro in enostavno testiranje katerekoli spletne strani v sklopu spletne predstavitve, tako da se lahko po določenem časovnem obdobju, ki je odvisno predvsem od obiskanosti spletne strani in od števila testiranih kombinacij, z veliko natančnostjo izbere zmagovito kombinacijo.
Website optimizer omogoča dva načina testiranja in sicer A/B – testiranje in multivariantno testiranje. Za A/B – testiranje je značilno, da ugotavlja učinkovitost različic iste spletne strani. Tovrstno testiranje je uporabno predvsem za primere, ko uporabnika bolj kot malenkostne strukturne spremembe zanimajo popolnoma drugačne različice testirane strani (vsebinske, strukturne, oblikovne). Multivariantno testiranje, ki je še posebej uporabno za bolj obiskane spletne strani, preučuje, kako na učinkovitost spletne strani vplivajo posamezni elementi (naslovi, slike, vsebina), ki pozivajo uporabnike k akciji. Tako se lahko na primer preizkusi, kateri  izmed treh naslovov bo pritegnil največjo pozornost, ki jo bomo merili s številom oddanih naročil, ali iščemo optimalno kombinacijo vpisa izdelka in njegove slike.
Testna stran je vedno tista, za katero bomo pripravili vsaj dve različni alternativi. Pogovorna stran se imenuje tudi ciljna stran, saj gre za stran, kamor bi morali prispeti uporabniki, da izpolnijo cilj (nakup, prijava, klik na članek), ki ga želijo doseči. Pogovorna stran je tako lahko stran z nakupovalno košarico, stran za prijavo e – novice, zahvalna stran, ki se prikaže ob oddaji naročila, stran, namenjena registraciji uporabnikov, ali stran, preko katere se lahko v računalnik prenese določeno datoteko. Ko se določi pogovorna stran, je treba omeniti, da pogovorni cilj ni nujno povezan s prehodom na drugo stran, saj se v nekaterih primerih od uporabnikov ne pričakuje konkretne akcije, temveč zgolj to, da preberejo določeno vsebino. Ali je uporabnik po prihodu na izbrano stran res prebral vsebino, je težko vedeti, je pa večja verjetnost, da jo je, če se je na strani zadržal 20 sekund. V takšnem primeru se lahko za izveden pogovor upošteva zgolj čas zadržanja na strani in ne prehod na drugo stran.

Določitev parametrov, ki jih bomo testirali
Po določitvi testne in pogovorne strani se mora določiti odseke, ki jih bomo na izbrani testni strani testirali (naslov, slika, vsebina, poziv k akciji). Čeprav omogoča Website optimizer resnično enostavno testiranje, pa pri določanju elementov, ki jih bomo testirali, ne gre pretiravati. Če se npr. naenkrat testira tri različne naslove (dve sliki in štiri različne elemente), se mora preučiti kar 24 različnih kombinacij, zaradi česar se lahko obdobje testiranja zavleče tudi za nekaj tednov ali mesecev. Za začetek bo tako več kot dovolj, če se testira npr. dva različna naslova in dve različni sliki izdelka.

• Nekaj primerov možnih testiranj
• Z namenom povečanja števila nakupov, (vpisov na e – seznam ali zgolj povečanja prehodov na želeno spletno stran), se lahko s testiranjem različnih parametrov in optimiranjem strani znatno izboljša pogovorna stopnja in s tem tudi učinkovitost celotne spletne predstavitve.
• In je nekaj predlogov, ki se jih lahko testira:
• element s pozivom k akciji (kupi zdaj, Naroči, Prijavi se, ipd.): testira se grafični gumb ali besedilno obliko, različne oblike in barve gumba,
• oblika besedila: testira se lahko različne velikosti, tipe in barve pisave,
• naslovi: testira se različne formulacije naslovov (vprašalni ali normalni stavki), različne kreativne pozive k akciji, oblikovne sloge, dolžine naslovov,
• slike: testira se različne velikosti slik , različne meritve (npr. slike, ki prikazujejo isti izdelek v različnih kontekstih), vpliv možnosti povečave slike,
• obrazci za posredovanje podatkov: testira se različne oblike, uporabo spustnih menijev, oblike gumbov za oddajo podatkov,
• nakupovalna košarica: testira se različne načine prikazov izdelka, prikaz števila korakov nakupovalnega procesa, prikaz povezav do drugih kategorij, različne vsebinske prikaze podatkov (opis, cena, davek, popust, poštnina…), različno uporabo slikovnega gradiva v košarici,
• vsebina: testiranje različne vsebinske kreative,
• pospeševalci prodaje: testiranje različnih načinov prodajanja podatkov (ista ugodnost se lahko npr. izrazi na različne načine: 33% popust, plačaš dva, dobiš tri,  25€ ceneje…).

Da se vse to lahko doseže se mora v  pogovorno stran vstaviti kodo, ki jo posreduje Googlov Website optimizer. Na testirano spletno stran je treba v glavo HTML dokumenta pred oznako < /head> vstaviti kontrolno kodo. Na isto stran je treba vstaviti tudi kodo page section script in sicer med testirane spremenljivke. Če se na primer testira naslov prispevka, potem se mora oznako heading, s katero je definiran naslov prispevka, umestiti med kodo ˝page section˝, ki jo določi optimizer. Za lažje razumevanje opisanega je najboljše, da si omenjeno kodo ogleda na primeru:

Z vstavljanjem kode še ni končno, saj je treba na testni strani pred oznako  > /body>  vstaviti še kodo za sledenje (Tracking script), hkrati pa vstaviti še posebno kodo, ki je namenjena pogovorna strani. Strani, ki so se spremenile, je treba znova naložiti v strežnik in z možnostjo »validate« preveriti pravilnost vnesene kode.
Če je z vstavljanjem kode vse v redu, se lahko nadaljuje z naslednjim korakom, s katerim se za vsak del strani, ki se testira, ustvarijo nove variacije, ki se preko polja za vnos podatkov posreduje aplikaciji Website optimizer. Na tem mestu velja opozoriti, da se v času testiranja ne more spreminjati  originalne strani, saj ta deluje v funkciji kontrolne strani.